Marijina podoba

Leopold Layer je podobo brezjanske Marije Pomagaj naslikal po Cranachovi Mariji v Innsbrucku. Vendar je njegova podoba dokaj samostojna, izrazito poslovenjena. Marijo je oblekel v nošo iz 18. stoletja. Predvsem pa sta Jezusov in Marijin obraz na Layerjevi podobi dobila nove poteze. Marija je na tej sliki srečna, ljubeča mati, ki zgovorno izraža veliko ljubezen, s katero se sklanja k Sinu in s katero se je Sin zaupno in ljubeznivo oklepa. Istočasno je na podobi čudovito prikazana Marijina dobrotna naklonjenost do častilcev, h katerim je obrnjena. Razumljivo je, da ta ljubezniva Mati zbuja toliko zaupanja, da ga Bog plačuje z izrednimi uslišanji.

MATI NAŠE VERNOSTI

Slovenski narod je sprejel krščansko vero pred več kot 1200 leti. Od vsega začetka je bila naša vernost najtesneje povezana z iskrenim češčenjem Matere božje. Marija je naš narod spremljala skozi premnoge viharje trdih preizkušenj. Zaupanje v njeno varstvo in pomoč je vedno znova vlivalo moč v zbegane duše, zdravilo razbolele rane in dajalo poguma za nadaljnja iskanja in tveganja.

Apostol Slovencev, škof sv. Modest je okoli leta 760 s pomočjo kneza Hotimira na razvalinah nekdanjega rimskega mesta Virunum na Koroškem postavil cerkev in jo posvetil Mariji - "Gospe Sveti" - v trdnem prepričanju, da bo ona najboljša pomočnica mlademu krščanskemu narodu. Takrat je Marija postala tudi mati naše vernosti.

Samostani redovnikov benediktincev, ki so v naših krajih širili krščanstvo, so bili prava središča Marijinega češčenja. Kmalu je naš narod dobil prve božjepotne cerkve, posvečene Materi božji. Med najstarejše vsekakor spada Marijino svetišče na Blejskem otoku. Beli menihi, ki so se 1136 naselili v Stični in za naš narod veliko pomenili na verskem, kulturnem in gospodarskem področju, so svojo cerkev posvetili žalostni Materi božji. Na Gorenjskem je v istem stoletju postala zelo obiskana božja pot Marijina cerkev v Lescah. Okoli leta 1360 so naši predniki sezidali v čast Materi božji cerkev na Višarjah, na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta. V trdih preizkušnjah turške nevarnosti in drugih nesreč so nastajala nova svetišča: Ptujska gora, Šmarna gora, Stara gora nad Čedadom, Sveta gora pri Gorici in še vrsta drugih. V začetku prejšnjega stoletja se je začela porajati nova božja pot na Brezjah, skromni vasici na Gorenjskem, kjer je danes najbolj priljubljeno in najbolj obiskano Marijino svetišče na Slovenskem.

Povezave: www.brezje.si